O projektu

Kdo so bile aleksandrinke?Aleksandrinke so bile del gospodarskih odseljevanj in so odhajale od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne pretežno iz spodnje Vipavske doline in tudi drugih krajev na delo v Egipt. Tam so večinoma opravljale delo gospodinjskih pomočnic, služabnic, varušk, kuharic, sobaric, spremljevalk bogatih dam in dojilj. Več o njih si lahko preberete na spletni strani Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. http://www.aleksandrinke.si/aleksandrinke/zgodovina/

 

Digitalna zbirka podatkov in fotografij o aleksandrinkah

Zbirka podatkov in fotografij Aleksandrinke je nastala v okviru projekta programske sheme “Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018”.

V interdisciplinarnem projektu so študenti in študentke ustvarili_e spletno stran s podatkovno zbirko o aleksandrinkah, vanjo so vpisali_e podatke o aleksandrinkah, ki jih je pridobilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Fotografirali_e so predmete, ki so pripadali aleksandrinkam, in digitalizirali_e del zbirke fotografij, ki jih hrani Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink.

Podatki o aleksandrinkah (imena in priimki, poklici, ki so jih opravljale, datumi rojstev in smrti, dan prihoda v Egipt in odhoda, kraj prihoda, cilj potovanja, sorodniki, delodajalci) so bili pridobljeni iz naslednjih virov: različni članki o aleksandrinkah, knjige o aleksandrinkah (Peter Zorn: Aleksandrinke so prišle domov, Dorica Makuc: Aleksandrinke, Daša Koprivec: Aleksandrinke, Otroci aleksandrink, Mirjam Milharčič Hladnik: Krila migracij), filmi in dokumentarci (Pisma iz Egipta, Aleksandrinke, Aleksandrija, ki odhaja), knjige prihodov in odhodov avstro-ogrskih državljanov v Egipt (PP, letnice 1884–1895, 1896–1903, 19031905), mrliške knjige (MK, datum in kraj pokopa v Egiptu). Fotografije knjig prihodov in odhodov ter mrliških knjig je posredovalo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink.

Avtorstvo podatkovne zbirke: Narvika Bovcon, Gregor Kerševan, Matej Kočevar, Katja Mihurko Poniž.

Pri projektu so sodelovali:

Študentke/i: Vesna Bajc, Mija Horvat, Nika Kravos (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), Saša Buti (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem), Manca Koren (Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani), Blaž Štolar, Tiziano Biagi (Akademija umetnosti, Univerza v Novi Gorici), Gregor Kerševan, Matej Kočevar (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani).

Pedagoške mentorice so bile: prof. dr. Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), ki je projekt tudi vodila, Tina Smrekar (Akademija umetnosti, Univerza v Novi Gorici), izr. prof. dr. Narvika Bovcon (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani). Delovna mentorja sta bila mag. Darinka Kozinc (Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink) in Rok Bavčar (Goriški muzej).

 

Sponzorji projekta: